Acts 21

21. Poglavje

1In pripetilo se je, da potem, ko smo odšli od njih in odrinili, smo z ravno smerjo prispeli na Kos in naslednji dan na Rodos in od tam v Pátaro, 2in ko smo našli ladjo, ki je jadrala preko do Fenikije, smo se vkrcali in odpotovali. 3Torej ko smo odkrili Ciper, smo ga pustili na levi roki in odjadrali v Sirijo ter pristali v Tiru, kajti tam je ladja iztovorila svoj tovor. 4In ko smo našli učence, smo tam ostali sedem dni. Ti so Pavlu po Duhu povedali, da naj ne bi šel gor v Jeruzalem. 5In ko smo te dneve dovršili, smo se odpravili in odšli [po] naši poti. In na našo pot so nas vsi pospremili z ženami in otroci, dokler nismo bili izven mesta, in pokleknili smo na obali ter molili. 6In ko smo se poslovili drug od drugega, smo se odpeljali z ladjo, oni pa so se ponovno vrnili domov. 7In ko smo dokončali naše potovanje iz Tira, smo prišli v Ptolemáido in pozdravili brate in en dan ostali z njimi. 8In naslednji dan smo mi, ki smo bili iz Pavlove skupine, odšli ter prišli v Cezarejo in vstopili v hišo evangelista Filipa, ^a ki je bil eden izmed sedmih; in ostali z njim. 9In isti mož je imel štiri hčere, device, ki so prerokovale. 10In ko smo se tam mudili mnogo dni, je prišel dol iz Judeje neki prerok, po imenu Agab. 11In ko je prišel k nam, je vzel Pavlov pas ter si zvezal svoje lastne roke in stopala ter rekel: „Tako govori Sveti Duh: ‚Tako bodo Judje v Jeruzalemu zvezali moža, ki ima v lasti ta pas in ga izročili v roke poganom.‘“ 12In ko smo slišali te stvari, smo ga rotili, tako mi kakor tudi tisti iz tega kraja, naj ne hodi gor v Jeruzalem. 13Potem je Pavel odgovoril: „Kaj mislite, da jokate in da mi lomite moje srce? Pripravljen sem ne samo biti zvezan, temveč v Jeruzalemu tudi umreti za ime Gospoda Jezusa.“ 14In ko ni želel biti pregovorjen, smo prenehali, rekoč: „Zgôdi se Gospodova volja.“

15 In po teh dneh smo vzeli našo prtljago in odšli gor v Jeruzalem. 16§ Z nami so šli tja tudi nekateri učenci iz Cezareje in s seboj so privedli nekega Mnazona iz Cipra, starega učenca, pri katerem naj bi prenočili. 17In ko smo prišli v Jeruzalem, so nas bratje veselo sprejeli. 18In naslednji dan je Pavel z nami odšel k Jakobu in prisotne so bile vse starešine. 19In ko jih je pozdravil, je podrobno pojasnil kakšne stvari je Bog po njegovi službi storil med pogani. 20In ko so to slišali, so slavili Boga in mu rekli: „Vidiš, brat, kako mnogo tisočev Judov je tukaj, ki verujejo, in vsi so goreči za postavo, 21o tebi pa so obveščeni, da vse Jude, ki so med pogani, učiš, da zapustijo Mojzesa, rekoč, da jim ni potrebno obrezati njihovih otrok niti živeti po običajih. 22Kaj je to torej? Množica mora brezpogojno priti skupaj, kajti slišali bodo, da si prišel. 23Pravimo ti, stôri torej tole: ‚Imamo štiri može, ki imajo na sebi zaobljubo; 24vzemi jih in se z njimi očisti in naj bodo tvoji stroški, da si bodo lahko ^b obrili svoje glave, in vsi bodo lahko spoznali, da te stvari, o katerih so bili glede tebe obveščeni, niso nič, temveč da tudi sam živiš redno in se držiš postave.‘ 25§ Kar zadeva pogane, ki verujejo, ^c smo pisali in sklenili, da [naj] ne obeležujejo nobene takšne stvari, razen samo, da se varujejo pred stvarmi darovanim malikom in pred krvjo in pred zadavljenim in pred prešuštvom.“ 26Tedaj je Pavel vzel može in naslednji dan, ko se je očistil, z njimi vstopil v tempelj, ^d da naznani dovršitev dni očiščevanja, dokler se ne bi za vsakega izmed njih darovala daritev.

27 In ko se je sedem dni skoraj dokončalo, so Judje, ki so bili iz Azije, ko so ga zagledali v templju, razvneli vso množico in nanj položili roke 28ter vzklikali: „Možje Izraelci, pomagajte: ‚To je človek, ki povsod vse može uči proti ljudem in postavi ter temu kraju, in razen tega je tudi Grke privedel v tempelj in oskrunil ta sveti prostor.‘“ 29(Kajti prej so v mestu videli z njim Efežana Trofima, za katerega so domnevali, da ga je Pavel privedel v tempelj.) 30In vse mesto je bilo razdraženo in ljudje so tekli skupaj in prijeli so Pavla ter ga odvlekli iz templja in nemudoma so bila vrata zaprta. 31In medtem ko so ga poskušali ubiti, pridejo k vrhovnemu poveljniku čete novice, da je bil ves Jeruzalem v vstaji. 32Ki je takoj vzel vojake in stotnike ter stekel dol k njim. In ko so zagledali vrhovnega poveljnika in vojake, so Pavla prenehali pretepati. 33Tedaj se je približal vrhovni poveljnik in ga prijel ter mu ukazal, naj bo zvezan z dvema verigama in zahteval je kdo je bil in kaj je storil. 34In nekateri so med množico vpili eno stvar, nekateri drugo in ko ni mogel zanesljivo izvedeti gotovosti za hrup, je ukazal, da ga s seboj vzamejo v grad. 35In ko je prišel na stopnice, je bilo tako, da so ga zaradi nasilja množice nesli vojaki. 36Kajti množica ljudi je sledila za njimi in kričala: „Proč z njim.“ 37In ko naj bi bil Pavel odveden v grad, je rekel vrhovnemu poveljniku: „Ti smem spregovoriti?“ Ki je rekel: „Znaš govoriti grško? 38Ali ▼

▼[Leta Gospodovega 55.]

, ^f nisi ti tisti Egipčan, ki je pred temi dnevi naredil vstajo in v divjino odvedel štiri tisoč mož, ki so bili morilci?“ 39Vendar je Pavel rekel: „Jaz sem človek, ki sem Jud iz Tarza, mesta v Kilikiji, meščan ne nepomembnega mesta, in rotim te, dovoli mi, da spregovorim ljudem.“ 40In ko mu je dal dovoljenje, je Pavel stal na stopnicah in z roko dal znamenje ljudem. In ko je nastala velika tišina, jim je spregovoril v hebrejskem jeziku, rekoč: